Romarski urad Brezje je izdal monografijo Jaslice čudovito znamenje Božje ljubezni. Monografija poleg seznama jaslic v Muzeju jaslic Brezje vsebuje uvodni nagovor Msgr. Rina Fisichelle, predsednika Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, sledi Apostolsko pismo “Admirabile signum” papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic. Sledi Zgodovina Muzeja jaslic Brezje, prispevek o betlehemskih jaslih, zgodovini jaslic pri nas in na tujem, stvarnost in simbolika jasličnih prizorov, osebe v jaslicah, živali ob jaslicah, orodje za izdelavo jaslic. Na koncu je dodan Seznam donatorjev, ki so podprli prenovo Muzeja jaslic.Monografija ima več kot 300 strani in zelo lepo prikaže v sliki in besedi jaslice, ki so trenutno v Muzeju jaslic Brezje. Monografija stane 14,50 eura in jo je mogoče dobiti v Romarskem uradu na Brezjah, lahko pa jo naročite na 04 537 0700 ali pišete na info@marija.si. Priporočamo.
V velikonočni hvalnici za velikonočno vigilijo beremo: »To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti in kot zmagovalec vstal od mrtvih. O zares presrečna noč, v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom. Prosimo te torej, Gospod, naj ta sveča, posvečena tebi, to noč razsvetljuje brez pojemanja, naj ti bo prijetna in se prelije v nebeško svetlobo. Njene pramene naj najde zvezda danica. Tista danica, pravim, ki nikoli ne zaide, Kristus, tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih, jasno zasvetil človeškemu rodu in živi in kraljuje vekomaj. Amen.« (Exultet)
Naj bo ta prehod iz smrti v življenje, iz teme v svetlobo, iz žalosti v veselje za vse ljudi.
V luči Gospodove velike noči si razlagajmo stanje, v katerem živimo. Prisluhnimo glasu Vstalega Gospoda, ki je živi glas v tem trenutku, v katerem živimo in nas nagovarja:
»Glej, vse delam novo! (Raz, 21,5).
Naj vam vstali Gospod nakloni obilo zdravja na duši in na telesu, notranjega miru in veselja.
Vzhodne Cerkve ne poznajo kipov, zato tudi plastičnih upodobitev iz Jezusovega življenja ne. Imajo pa svete ikone. Družina Bezek iz Kamnika je postni čas polepšala z ikono Jezusovega trpljenja.
Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije zelo priporoča, da postni čas obeležimo s pasijonskimi ali postnimi jaslicami. Gre za upodobitev dogodkov iz Jezusovega življenja od slovesnega vhoda v Jeruzalem do vstajenja. V času epidemije je časa več. Objavljali bomo bolj zanimive postavitve pasijonskih jaslic.
Lepe postne jaslice izdeluje Matjaž Bitenc iz Litije. Fotografija prikazuje Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, desno pa ozdravitev slepega iz evangelija 4. postne nedelje. V ozadju je v obzidju kopel Siloa.
Na Brezjah: Walter Govekar iz Koroške V cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju: Dušan Knehtl iz Zg. Kungote Od 28.marca 2020 pa tudi v Nunski cerkvi v Škofji Loki: Matjaž Bitenc iz Litije
Pokojni p. Leopold Grčar je
bil rojen v župniji sv. Miklavž nad
Laškim, 13.5.1939. Kasneje je družina živela v Rajhenburgu, današnji
Brestanici.
Postal je redovnik frančiškan in duhovnik. Dolg je seznam, kje
in kaj vse je opravljal v življenju. Ustavili se bomo le pri dejavnostih
povezanimi z jaslicami.
Ljubezen do jaslic se je
rodila v družini. Spominjal se je dveh dogodkov iz otroštva. Z očetom sta v bogkovem kotu postavila
božično drevesce. Oče ga je takrat poučil, da bosta izbrala majhno drevesce, ki
bo košato samo na eno stran,
saj bo manj razkošna stran
prislonjena k steni. Tako bosta naredila čim manj škode v naravi. Tista
smrečica je bila potem najlepša v njegovem življenju.
Prve jaslice si je
izdelal sam. V neki grapi je našel večji
kamen in ga po cesti zvlekel domov. Potem je izdolbel malo votlinico in naredil
nadstrešek iz slame. Figuric ni imel, zato jih je izrezljal iz predvojne
božične razglednice in postavil v votlinico.
Ko je začel hoditi v šolo, to
je bilo po drugi svetovni vojni, so še imeli verouk v šoli. Živo se spominja, kako je katehet (Leopold
Jurhar) nekoč na tablo narisal betlehemski hrib in votlinico. Nič posebnega.
Toda vse razkošje, ki je manjkalo tisti risbi, je nastalo v duši majhnega
otroka.
Kasneje je rad dejal:
“Jaslice so življenje mojega življenja.”
Dr. Niko Kuret je kot
zgodovinar in etnolog lepo obdelal jasličarstvo na slovenskem. Slabše pa je bil
obdelan teološki , duhovni in oznanjevalni vidik jasličarstva. To delo je v
doktorski nalogi opravil p. Leopold Grčar.
Ko je dr. Niko Kuret bil že
zelo bolan, ga je p. Leopold obiskal. Pokleknil je k njegovi postelji in takrat
ga je dr. Niko Kuret prosil: V Sloveniji naj se ustanovi društvo ljubiteljev
jaslic in izdaja naj se publikacija, ki bo govorila o jaslicah.
Oboje se je uresničilo. 2001
je bilo ustanovljeno Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, njen predsednik je od
ustanovitve dalje bil p. Leopold Grčar.
Pri založbi Družina izhaja
enkrat na leto v adventu revija Jaslice, ki je edini pisni dokument o jaslicah
in jasličarstvu na Slovenskem.
P.
Leopold Grčar je ob svojem pastoralnem delu začel ljubiteljsko zbirati jaslice.
Prinašali so mu jih iz domovine in tujine. S prihodom na Brezje se je v
prostorih nekdanjega gospodarskega poslopja (hleva) pokazala možnost, da bi
bili primerki jaslic razstavljeni in postavljeni na ogled javnosti. V delo se
je vključilo društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Nastal je prvi Muzej jaslic.
Zbirka je narasla na več sto jaslic . To je klicalo po razširitvi in prenovi
Muzeja jaslic. To nelahko delo je prevzel Frančiškanski samostan na Brezjah, v
enem delu ga je finančno podprlo tudi Društvo ljubiteljev jaslic. Pater je
napisal besedilo k razstavnim eksponatom.
Za vse
povedano naj velja: Hvala pa Bogu in Deviški Materi Mariji, da smo ga imeli in
prejeli od njega številne izraze
naklonjenosti in ljubezni.
